Barvni vid je sposobnost organizma, da loèi predmete, ki se na valovnih dolžinah (ali frekvencah) svetlobe odbijajo, oddajajo ali prenašajo. Barve se lahko meri in kvantificira na razliène naèine; zaznavanje barv je subjektiven proces, pri katerem se možgani odzivajo na dražljaje, ki so proizvedeni, ko dohodna svetloba reagira z veè vrstami stožèastih celic v oèesu. Razlièni ljudje tako vidijo enako osvetljen predmet ali vir svetlobe na razliène naèine. Tako skupina avtohtonih prebivalcev Himba iz Namibije na primer barve kategorizira drugaèe kot veèina Evropejcev in z lahkoto loèi tesne odtenke zelene, komaj vidne za veèino ljudi. Zaznavanje barve je prav tako moèno odvisno od konteksta, v katerem je postavljen doloèen predmet. Na primer, bel papir pod modro, roza ali vijolièno svetlobo odseva veèinoma modro, roza ali vijolièno svetlobo v oko. Možgani pa kompenzirajo vpliv svetlobe (ki temelji na barvnem premiku okoliških objektov) in po vsej verjetnosti interpretirajo papir kot bel e barve v vseh treh pogojih. To je pojav, znan kot barvna konstantnost.